"Čeprav se bo komu zdelo nemogoče, so visoke temperature že terjale prvo žrtev med psi, zaprtimi v avtomobilih. V Ljubljani, na Rudniku, teden dni nazaj. Ko so prišli policisti in gasilci, psu ni bilo več pomoči."
Vir: http://www.pesmojprijatelj.si/clanek/ze-marca-prva-letosnja-zrtev-pregretega-avtomobila
Toplotni udar oziroma vročinska kap - zakaj je vroče vreme tako zelo nevarno
Toplotni udar ali vročinska kap je hudo bolezensko stanje zaradi izpostavljenosti zelo visoki temperaturi okolja in nezmožnosti oddajanja toplote iz organizma.
Do toplotnega udara pri živalih pride navadno zaradi daljše izpostavljenosti visokim zunanjim temperaturam ob sočasnem velikem fizičnem naporu ali brez njega. Koliko časa je lahko žival izpostavljena visokim zunanjim temperaturam, preden pride do toplotnega udara, je odvisno od njene telesne kondicije.
Toplotni udar je pogosta težava psov v poletnih mesecih, ko je vroče in vlažno in ko psi nimajo pitne vode. To življenje ogrožajoče stanje lahko prizadene pse vseh starosti, pasem ali spola, še posebno pa so ogroženi mladiči, starejši psi, psi s prekomerno telesno težo in psi z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so srčna obolenja, obolenja dihal, idr.
Francoski buldog s toplotnim udarom. Telesna temperatura psa je 41,0 °C, pospešeno, oteženo in piskajoče diha ter se slini. Pes je zelo razburjen in prestrašen, ohlajamo ga v hladni kopeli in mu dovajamo kisik.
Toplotni udar pri psih je opredeljen kot stanje s povišano telesno temperaturo s spektrom kliničnih znakov, kot so:
-
pohitreno dihanje,
-
sopenje,
-
odsotnost,
-
povišan pulz,
-
rdeče, vijolične in suhe dlesni,
-
prekomerno slinjenje
-
bruhanje,
-
driska,
-
rektalna temperatura nad 40 °C, ki lahko v kasnejši fazi pade pod normalno telesno temperaturo,
-
ataksija,
-
mišični krči in
-
koma.
Zelo oteženo in glasno dihanje angleškega buldoga, med dihanjem se mu spahuje zrak, ki ga pogoltne zaradi oteženega dihanja. Pes je vidno vznemirjen, po cevi mu dovajamo kisik.
Kakor hitro posumimo, da gre za toplotni udar, je treba znižati telesno temperaturo psa. Še preden poiščemo veterinarsko pomoč, psa ohladimo. To naredimo z namakanjem v mlačni vodni kopeli, s polivanjem z mlačno vodo ali s hlajenjem z ventilatorji. Uporaba zelo hladnih ali ledenih kopelih se odsvetuje, saj lahko povzroči skrčenje perifernega žilja, ki oslabi odvajanje toplote. Psa hladimo do normalne telesne temperature (39 °C) in pazimo, da ob tem ne vdihne vode!
Francoski buldog po ohladitvi. Eno uro po ohladitvi je pes mirnejši in lažje diha.
Tudi če pes dobro okreva, ga je treba peljati k veterinarju, saj je lahko dehidracije ali pa nastanejo drugi zapleti.
Preprečevanje toplotnega udara
-
Izogibanje pregretju in dehidraciji.
-
Živalim v vročih dneh zagotovimo senco oz. jih zadržujemo v ohlajenem prostoru.
-
Izogibanje transportu, potovanju v vročih delih dneva, oz. če že moramo na pot, naj bo avto klimatiziran.
-
Izogibanje telesni aktivnosti preko dneva, živali sprehajamo zelo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko so zunanje temperature nižje.
-
Zadostno pitje tekočin.
-
Izogibanje okolju z visoko stopnjo vlažnosti.
Toplotnemu udaru so še bolj, kolikor preostale pasme, podvržene brahicefalične pasme psov, kot so mops, francoski buldog, angleški buldog, bostonski terier, shih-tzu, pekinezer, Cavalier king charles španjel, bokser in še nekatere druge, so zaradi močno spremenjene anatomije in fiziologije lobanje še zlasti podvržene toplotnemu udaru.
Avtorici članka: Tončka Potokar, dr. vet. med., doc. dr. Vladimira Erjavec, dr. vet.med.
Objavljeno z dovoljenjem avtoric.
