Spomladanski nasveti

 

 

 

Pomladni čas je tu. Narava se prebuja in tudi mi vse več časa s svojimi ljubljenčki preživljamo zunaj. Dolgi pomladni sprehodi in uživanje v naravi je zelo sproščujoče tako za lastnika, kot tudi za psa. Da bodo sprehodi tako za vas, kot tudi za psa »varni« in brez obiskov veterinarja, smo za vas pripravili seznam stvari, na katere bodite pozorni.  

 

Zadnja leta v spomladanskem času na primorskem vse pogosteje zasledijo hrastovega in pinijevega sprevodnega prelca. Pravzaprav gre za gosenice metulja, katerih dlačice so  sicer drobne, vendar ožigalne in zelo strupene ter močno škodujejo zdravju tako psa, kot človeka. Gosenice se v sprevodih namreč selijo iz drevesa na drevo oziroma do listja, s katerim se prehranjujejo, na drevesih pa se zadržujejo na deblu in rogovilah.

Hrastov sprevodni prelec najpogosteje zasledimo na starejših hrastovih sestojih. Pinijev sprevodni prelec lahko pri nas opazimo na Krasu in v borovih gozdovih. V času selitve jih lahko mimogrede oplazi radovedni pasji smrček, za katerega vemo, da je zelo občutljiv. Simptomi so slinjenje, odklanjanje hrane, povišana telesna temperatura, bruhanje, krvava driska, pride lahko tudi do otekline jezika, katerega tkivo lahko na tem predelu odmre. Skrajna posledica je zadušitev. Dokler ne prispemo do veterinarja lahko sami psu pomagamo le s spiranjem ustne votline.

V spomladanskem času (maja in junija) poteka akcija cepljenja lisic proti steklini, polaganje vab za lisice poteka na celotnem območju Slovenije.  Na VURSu sicer zagotavljajo, da v primeru, da pes vabo poje, je ta za psa neškodljiva in se z njo zagotovi le imunizacija. Problem nastane, če pes vabo zagrabi, tekočina pa se vam razlije po roki. Vsak stik z vabo se namreč obravnava kot ugriz stekle živali, zato vam obisk(i) antirabične ambulante ne uidejo.

Prepričani smo, da ste o razširjenosti klopov in bolh že dobro obveščeni, pa vseeno namenjamo nekaj vrstic tudi temu. Klope najdemo na celotnem območju Slovenije, najpogosteje v gozdu in na travnikih, kar pa ne pomeni, da nas klop ne more presenetiti tudi na domačem vrtu. Klopi prenašajo virusne bolezni, najpogostejše klopne bolezni, ki se pojavljajo pri psih v Sloveniji, so borelioza, anaplazmoza in babezioza (več o posamezni bolezni si lahko preberete tukaj http://www.prva-klinika.si/blog/2013/11/15/klopne-bolezni-pri-psu/). Za okužbo so potrebni lačni ali le delno nahranjeni klopi, ki so na psu pritrjeni vsaj 24 h, zato je izjemno pomembno, da klopa odstranimo takoj, ko ga najdemo. Klopa moramo odstraniti z glavo vred, najbolj enostavno ga je odstraniti s temu namenjenim pripomočkom v obliki »kavlja« ali s pinceto -  v obeh primerih klopa zavrtimo.  Drugi zunanji zajedavec so bolhe, ki se prav tako prehranjujejo s krvjo. Bolhe pri močno odlakanih psih težje opazimo, zato se moramo osredotočiti na kožo – črn prah na koži so pravzaprav iztrebki bolh, ki se ob stiku z vodo obarvajo rdeče (prebavljena kri). Pokazatelj da ima žival bolhe pa je tudi praskanje, predvsem po določenih delih telesa in namreč nad repom ter okoli vratu in ušes.

 

Kako bomo psa zaščitili pred zunanjimi zajedavci je odločitev posameznika. V ponudbi najdemo ovratnice, ampule, tablete, tudi naravni repelenti in podobno. Ni nujno, da vsi psi isti izdelek prenašajo enako dobro – na internetu lahko zasledite različna mnenja o izdelkih, kaj pa bo najbolje odgovarjalo vašemu psu pa boste morali ugotoviti sami. Bodite pozorni na alergijske reakcije. Vsekakor pa je zaščita delujoča le v primeru redne in pravilne uporabe. 

V medijih smo že lahko zasledili opozorila, da so bile na določenih predelih (predvsem gričevja) že opažene kače, med njimi tudi modrasi. Previdnost pred modrasom, navadnim gadom in laškim gadom ni odveč. Najpogosteje kače radovedne pse ugriznejo v glavo ali okončine. Prvi znaki zastrupitve se najpogosteje pojavijo v prvih dveh urah, resnost oziroma opaznost znakov pa je odvisno od teže psa, mesta ugriza, količine izločenega strupa ter splošnega zdravstvenega stanja psa. Najpogostejši znaki so oteklina, krvavitve, šok, pospešeno dihanje, povečanje bezgavk, motnje srčnega ritma… Ob ugrizu strupene kače se takoj odpravite do veterinarja, v vmesnem času pa psu onemogočite aktivnost, saj mirovanje upočasni širjenje strupa.

S pomladnimi temperaturami se začne tudi vrtičkanje in uporaba bolj ali manj naravnih pripomočkov za ohranjanje vrtnin pri življenju. Nezaželenih živali, kot so npr. polži, se ljudje najpogosteje rešijo s pomočjo strupa za polže, ki pa je lahko usoden v primeru, da ga pes zaužije. Strup poznamo kot »modre granule«, uporablja se tudi za zatiranje bramorjev. Ko pes strup zaužije, se znaki zastrupitve pojavijo v roku od 30 minut do 3 ur. V primeru hude zastrupitve (odvisno od teže psa in količine zaužitega strupa) so znaki: kolaps, upočasnjen srčni utrip, krči, modrikaste sluznice, koma. Posledica je lahko okvara jeter ali ledvic.  V takem primeru se nemudoma odpravite k veterinarju!

"Enkrat hovawart,                                  vedno hovawart."

© 2014 - 2019 Hovawart Klub Slovenije - HwKS | Vse pravice pridržane